Bizniz

Eni bizniz (we dem kaal entapraiz aar form somtaim) a wahn aaganaizieshan dizain fi provaid gudz, sorvis, aar di tuu a dem tu kansyuuma. Bizniz de bout nofnof ina di kiapitalis iikanamidem, we muos a dem av praivit uona an set op fi mek prafit fi bil op di welt a dem uona. Bizniz kiahn aal bi nat-fi-prafit aar bilang tu govament. Eni bizniz we uon bai muor dan wan sumadi dem kaal it kompini alduo da torm ya av a muor egzak miinin dahn dis.

Di etimaliji a "bizniz" tai tu di stiet we onggl wan sumadi aar di uol sosayati bizi a du wok we praktical, we mek moni pan di maakit ahn we prafitebl. Di torm "bizniz" av at liis chrii wie we it kiahn yuuz, bot it depen pan di skuop – dat a definetli wan wie fi yuuz it fi taak bout wan speshal aaganaizieshan; di jenaralaiz wie fi yuuz it fi taak bout wan speshal maakit sekta, "di myuuzik bizniz" an kompoun faam, laka agribizniz; an di braadis miinin we kova aal a di aktivitidem we di gudz ahn sorvis komyuuniti soplayadem du. Bot, di egzak definishan a bizniz, laka eniting els ina di filasafi a bizniz, ha fi du wid dibiet ahn di kompleksiti a difrentdifrent miinin.

Som biesik faam a uonaship

Alduo di difrentdifrent faam a bizniz uonaship dipen pahn jurisdikshan, dem av a fyuu kaman faam:

Suol proprayataship: Suol proprayataship a wahn prafit-mekin bizniz we bilang tu onggl wan sumadi. Di uona maita apariet pan im uon aar maita emplai ada piipl. Di uol a di layabiliti fi aal a di detdem we di bizniz inkyor faal pan di uona a di bizniz.
Paadnaship: Paadnaship a wahn prafit-mekin bizniz we bilang tu tuu aar muor piipl. Ina muos faam a paadnaship, iich a di paadnadem av anlimitid layabiliti fi di detdem we di bizniz inkyor op. Di chrii tipikal klasifikieshan a paadnaship a jenaral paadnaship, limitid paadnaship, ahn limitid layabiliti paadnaship.
Kaaparieshan: Kaaparieshan a wahn limitid layabiliti bizniz we gat wahn separet liigal porsnaliti fram fiit membadem. Kaaparieshan kiahn aida bi govament-uon aar praivit-uon, ahn praivit-uon kaaparieshan kiahn set op fi mek prafit aar fi no mek prafit. Prafit-mekin kaaparieshan uon bai di shieruoldadem we ilek wahn buoad a dairekta fi dairek di kaaparieshan an haya manijiirial staaf fi it. Prafit-mekin kaaparieshan kiahn aida uon bai praivit sumadi aar bai govament.
Kaaparietiv: Kaaparietiv, we dem aafn kaal “co-op”, a wahn limitid layabiliti bizniz we kian set op fi mek prafit aar fi no mek prafit. Bot, it difrent fram prafit-mekin kaaparieshan kaa it av membaz insteda shieruoldada, uu shier di aatarati fi mek disijan. Kaaparietiv tipikali klasifai az aida kansiuuma kaaparietiv, aar worka kaaparietiv. Kaaparietiv fondamental tu di aidialaji a iikanamik demokrasi.

Klasifikieshan

Agrikolcha ahn mainin bizniz ha fi du wid di prodokshan a raa matiirial, laik plaant aar minaral.
Fainanshal bizniz inkluud bank an ada kompini we jenariet prafit chuu di invesment ahn manijment a kiapital.
Infamieshan bizniz jenariet prafit basikali fram di riisiel a intalekchal prapati an inkluud muuvi schuudio, poblisha ahn pakij saafwier kompini.
Manifakchara mek prodok frahn raa matiirial aar kompuonent paats, we dem sel aaf lietaraan fi mek prafit. Dehn kaal kompini we mek fizikal guds, laik aal kiaar aar paip manifakchara tu.
Riil estiet bizniz jenariet prafit frahm di selin, rentin, ahn divelopment a parpati, ous, ahn bildin.
Ritielaz ahn dischribiutaz ak az miglman fi chanspuot di gudzdem we di manifakcharadem mek tu di intendid kansiuumadem ahn jenariet prafi we kom frahn sielz ahn distribiush sorvisiz.Muos kansiuuma-orientid stuor ahn kiatalag kompini a dischribiuuta aar ritiela dem.
Sorvis bizniz afa intanjibl gudz ahn sorvisiz ahn tipikali jenariet prafit bai a chaaj fi lieba aar ada sorvis we renda tu govament, ada bizniz aar kansiuuma. Aaganaizieshan we de rienj frhn ous dekarieta tu kansoltin form, restarant, ahn aal entatiena a som a di taip a sorvis biznizdem.
Chanspotieshan bizniz diliva gudz ahn piipl frahm plies tu plies, so jenariet prafit pahn di chanspotieshan kaas.
Yuutiliti projuus poblik sorvis, laik ilekchrisiti aar suwij chriitment, naamali aanda som govament chaata.

Uol iip a ada divijan ahn sobdivijan a bizniz de. Di afishal lis a bizniz taip fi Naat Amorka a jenarali di Naat Amorkan Indoschri Klasifikieshan Sistim (North American Industry Classification System), aar NAICS. Di ikwivalent Yuuropian Yuunian lis a di Statistical Klasifikieshan a Iikanamik Aktiviti ina di Yuuropian Komiuuniti (Classification of Economic Activities in the European Community).

Manijment

Di ifishent en ifektiv aparieshan a wahn bizniz ahn di stodi a de sobjek ya niem manijment. Di mien branchdem a manijment a fainanshal manijment, maakitin manijment, yuuman risuos manijment, schratiijik manijment, prodokshan manijment, aparieshans manijment, sorvis manijment an infamieshan teknalaji manijment.

Stiet Entapraiz aanda Rifaam

Ina riisent dekied, aset ahn entapraiz we ron bai difrentdifrent stiet magl aaftabizniz entapraiz. Ina 2003, di Piiplz Ripoblik a Chaina rifaa 80% a dem entapraiz we bilang tu di konchri ahn magl dem pahn wahn kompini taip a manijment sistim. Uol iip a stiet instichuushan ahn entapraiz ina Chaina ahn Rosha chansfaam ina jaint-stak kompini wid paat a dem shier listid pahn poblik stak maakit.